Začetki, kot se jih spominjam…
Vse skupaj sega že daleč nazaj v srednjo šolo, ko sem se razvijala in razvila v svojeglavo dekle. Takratna teža se mi je zdela gromozanska in sem se skrivala za prevelikimi puloverji in t-shirti. Levisk, ki so se mi takrat ravno prilegale, danes ne bi spravila niti do bokov.
Te teže bi se danes zelo razveselila!
Pri svojih 23.letih sem postala mama in v nosečnosti pojedla ogromno toastov z marmelado. Tudi sredi noči, če me je popadla lakota.
S tem sem pridobila nosečniško «dovoljeno« težo in jo po zelo strogi dr. Sentočnikovi dieti (in s tem precejšnjim finančnim zalogajem), uspešno izgubila.
S tem sem pridobila nosečniško «dovoljeno« težo in jo po zelo strogi dr. Sentočnikovi dieti (in s tem precejšnjim finančnim zalogajem), uspešno izgubila.
Še več!
Nikoli v življenju še nisem imela tako malo kg in počutila sem se res zelo suho. Kompletno garderobo je bilo potrebno prevetriti. Na številko 36!!!
Ko zdaj pomislim na tisto obdobje, se mi zdi, kot da sem vse skupaj samo sanjala.
To težo mi je uspelo obdržati okrog deset mesecev, naslednji dve leti pa se je lepo počasi spet začelo nabirati….prikrade se prav hinavsko, počasi. Ko začneš spet uživati v okusih, ki si jih prej oboževal in se jim medtem odrekel.
Kaj mene najbolj nese?
Sladko!
Cedevitke, Pez bonboni, Kinder čokoladice, sladoled,….
Ne toliko količinsko, ampak bi z veseljem pojedla vsak dan kakšen košček.
Še najboljše po kosilu. Ali okrog petih popoldne. Takrat imam največjo sladko krizo.
Toliko za danes…se nadaljuje ?
Ko zdaj pomislim na tisto obdobje, se mi zdi, kot da sem vse skupaj samo sanjala.
Podobni članki
Špelin blog
Po 18 letih hujšanja…
Začetki, kot se jih…
Sledi na socilanih omrežjih
Pridruži se
Prijavite se na novice